Ni mogel doumeti, ali je v Menezeisovem licu glupost, jeza ali osuplost. Vendar je bil čudno telesno vesel te izredne spremembe v licu svojega nasprotnika. »Glej,« mu je šinilo skozi misli, »tako nekako bi zijal, če bi mu zdaj v obraz povedal, kar vem o njem iz ust Katričine matere.«