Pogledal je v slednji obraz, le mimogrede sicer, a je videl v vseh eno povelje: zdaj povej! In tedaj se ga je polastil prečuden strah, občutje brezkončne zadrege, ki nič ne ve, ne misli ne prošnje ne poklona. »In niti tega ne vem, kaj je hotel od mene,« je trpel.