Sredi vikarjevih misli je bil Falcidij dogovoril; odzval se mu je živahen šum gostov, ki je vzdramil tudi vikarja. Pogledal je proti dijakonu, ki mu je veselo kimal: otročiček, živahen in veder, ker je vse tako lepo in bo zdaj vikar vstal in se zahvalil. Pogledal je vikar še na Falcidija in je videl, kako trpko čaka.