Pri tem se je ujel njegov pogled z očmi volčanskega, ki je zardel in bil videti izredno živahen, veder in slovesen. Vikar je opazil zahrbtno misel v njegovem licu in iskal, kaj bi bilo. »Z očmi se pogovarja z drugimi o meni,« je mislil, »nekaj vidi na meni in me tiho razkazuje!