Sanjavo mehko se je bila potegnila prozorna meglica iz sovodja med Belo vodo in Tolminko nad Dobravo. Takrat sta zastrmela v svetlo noč dva bleda, mlada obraza iz okenske teme v vikarjevem domu tesno drug ob drugem. Moški je zašepetal: »Polnoč je mimo, nič se še ne mudi!«