je dvignila oči in iskala znane ji slike, trokotnega očesa vsevidnega, vsepoznavajočega, vsevečnega in neumrjočega.
In čisto drugačno je postalo njeno mišljenje. Bil je to dogodek, izreden za njo prav tako ko meni sedaj, ko plačem ob svojem mrtvem detetu in zdelo se ji je, da je človeško življenje vse kaj drugega, kakor je mislila do sedaj.