Pa se je zgodilo, da so jo začasno vendar prijele prve tlačeče jo misli, ko se ji je zdelo, da se mora zadušiti v temle zamreženem prostoru. Zlasti zvečer, ko se je zmračilo, je bilo skrajno neugodno in neprijetno, in polaščal se je je strah.
Pri motni svetlobi luči, katero ji je bil paznik postavil v celico, je sedela in mislila in potem čutila, ko da je že vsa trda, in hodila je po sobi gori in doli.