Toda vzeti moraš, moje ljubo dete!« je nevede tikala, zakaj zelo se ji je smilila, in pred sodnikom je celo rekla, naj pridrže njo mesto, da je že taka, da je ne pozabi, če bi bila tudi kriva in obsojena. Žalibog ni mogel sodnik prošnje uslišati, ali kakor je krivo razumela, ni hotel uslišati.