Tedaj je začela izlagati pred jedil in obleke in najrazličnejših potrebščin in si pri tem venomer brisala solzne oči. Molče jo je opazovala. Stvari, o katerih ji je pravila, so bile za njo tako nove, nenadne, in čas in kraj je bil tako nenavaden, da so se dozdevale čudovite, neverjetne, in ni mogla razbrati svojih misli.