»Toda bodi konec, tega ne smem misliti, ker iz tega nikoli nič biti ne more in ne sme!«
Da se okrepi proti glasu, vabečemu iz dalje, tako sladkogrenkemu, da ogluši v sebi glas po sreči, glas po njem, ki ne more biti njen, in ne sme misliti nanj, se je vrgla na kolena ob zibelki in gledala dolgo v speči obrazek.