Tako je sedel dolgo. In zdelo se je, ko da se stresa njegovo staro telo pod težo tajne boli, ki divja v njegovem srcu, in morda bi bil pri dnevni luči videl ta ali oni celo solze v njegovih očeh in slišal, da je bil prav v bližini, šepetati ga: »Njena mati, njena mati,« in videl, da mu je bilo dano pogledati v dušo tega starega, revnega človeka, nekaj davnega, prošlega, podobnega lepi sanji, ki je bila in je ugasnila in je ne bo več.