Zadnje upanje, da reši bolnega, je tedaj zapustilo take, in s trpko kletvijo sta včasih oče ali mož, ki so jima bolehali doma hči ali sestra ali žena ali mati, sedla k vinu, češ, zdaj je vse eno, kdaj se vrnem. Zgodilo se je celo, da je prišel isti človek dvakrat, trikrat po šest, sedem ur daleč in se vrnil brez. Pozneje so se bili zmenili v toliko, da puste v koči toliko in takih znamenj, da bi prišla, kadar se vrne domov.