V groznem strahu, da je prepozno izprevidel krivico, ki jo je delal, je prisilil telo, da ga je doneslo v njeno sobo do okna. In morda jo je videl, morda jo je klical z zadnjimi močmi, in ni sanjala, in je bil res njegov glas, glas duše neskončno mučene, prevarane, ki ji je hitela naproti, ali je omagala kakor roka, prej ko je dopisala:
»Prekličem oporoko, ki je sramotna in krivična za mojo ženo.