Pred njo, še vedno jo držeč za roko, kakor, da mu ne pobegne, je stal hlapec, resen in bled. Sicer ni videla takega, in čuden strah, ki se je polastil sedaj, ji je za hip vzel slednjo razsodnost in tudi moč.
»Prišel sem, ker vam moram nekaj povedati,« je dejal s skoro šepetajočim glasom, »ne bojte se me!«