Še dolgo je gledala za fantom, ki je vesel svetle prostosti in še svetlejšega goldinarja hitel po rebru nizdol. Tedaj pa se je vrnila in srečala in se zaplela z njo v dolgo, srdito obravnavo in dokazala, ali vsaj hotela dokazati, da je zmaj, ki ljudi ubija in sumniči, in da bi bolje naredila, če bi šla za paznico v Begunje, nakar je čisto resno dostavila, da pojde tudi in čaka samo še, da poženejo tja, »pa ne za paznico«, nakar sta se stranki nespravljeni razšli. je postala na vratih v hišo in gledala, ki se je privlekel izza hleva, in ga počakala.