Dan za dnevom je lezel enakomerno v megli, ginili so tedni, da človek res ni vedel, čemu ginejo. In vendar se je zdelo ljudem, da bi že bilo dobro, da se enkrat vreme preobrne ali tako ali tako. Kakor dih umiranja in dolgega časa je bilo vsepovsod, prav kakor tedaj, ko je bil prikoval smrt na hruško in je prišla v deželo žalost in skrb in dolgčas.