Zato ji je teta zapustila svoje borno pohištvo s sliko božjega očesa. Ostala je po tetini smrti v njenem stanovanju, in ker jo je bila mati naučila šivati, se je lotila z malim prislužkom in prihrankom samostojnega dela in življenja, tem lažje, ker je bila prav tiste čase umrla edina šivilja v vasi. Za mestne in kmečke službe se je čutila preslabo, nasprotno je bila šiviljskemu delu kmalu dodobra vešča, in vaška dekleta in gospodinje so bile z njo zelo zadovoljne in tudi moški, to se pravi fantje, so ji radi dajali v delo spodnjo obleko.