»Potem še ne smem odgrniti,« je vzdihnila Anakleta bridko, a vdano... Duhovne vaje »Kakor leže v še tako samotno cerkvico vrhu zelenega griča prah s ceste in življenje z ulic, kakor obledi polagoma še najsvetlejša podoba, da jo morajo prevleči z novo barvo, in kakor se razdehtijo pred Marijinim oltarjem, da jih od sobote do sobote zamenjujete s svežimi, prav tako je s samostanskim življenjem. Samo okence pri porti je, da pogleda vanj včasih svet, cesta in ulica.