Sestra Anakleta je sedla na posteljo, sestra Elekta k mizi, razgrnila liste Annegarnove svetovne zgodovine in brala uro in dve naglas, mukoma s svojimi šibkimi prsmi in vendar srečna, da more storiti komu dobro. Med branjem je zopet in zopet obujala v sebi mnenje, da je v šoli in uči. Če se je zavedela, zalotila sredi takih sanj, se je bolestno nasmehnila, prenehala brati in menila proti Anakleti: »Glejte, zopet sem sanjala, da sem v šoli.