Čudni cvetovi, tenki ko trsje, drhtijo gibki, rezko vonjivi, iz skrivnostno mokrotnih tal. Sestra je verovala v sanje in je vedela, da take pomenijo smrt. Preden je razgrnila pismo, je vedela: brat ji piše, čudni človek, vinski in prašičji v surovo ometani hiši nekje ob hrvaški meji, trd z ženo, drobno, črnooko, ko plamen vzkipljivo in jezično, trd z otroki, umazanimi do oči, robat v besedi z domačimi in sosedi.