»Zijala,« je zamrmrala robato po svoje prefekta, šla in potrkala na vrata matere, ki je bila pred tremi leti ohromela. Poslej je ležala vsa živa, trpela strašne muke, bila vendar vesela in vedra in pletla iz v, iz mraka v zoro suknjice, srajčke, nogavičke in životek srčku Jezuščku. Mati je »pletla«.