Misli so ji bile žalostne. Bil je čas tope bridkosti v njeni duši, trenutek silnega hrepenenja po luči: »In če že ne smem gledati ne sonca ne dne, naj oslepim, naj oslepim popolnoma!« »Jočete se, sestra Anakleta!« je spregovorila glasno in vendar umerjeno obžalujoče gospa prednica.