Kakor v pregledu so ji vzhajale matere, sestre, laikinje in kandidatinje, vsaka v svojem značaju in obrazu: Mati s svojo peščeno uro ob sebi, katero je jemala v cerkev in v posteljo in jo vsake pol ure obrnila. Sredi molitve se je znala zamisliti, rekla je temno besedo, stavek čudno bajalne mistike, modrost, kakor iz svojstveno pisanega Razodetja. Mati, ključarica, je mežikala z levim očesom; tako iz navade, kakor da sloni nad črno emajlirano urico, katere je znala popravljati in jih uravnavala vneto, da je ure zamujala in zvonec preslišala.