Mirno, kakor poveljnik svoje vojake, je objela vse omizje. Kakor v pregledu so ji vzhajale matere, sestre, laikinje in kandidatinje, vsaka v svojem značaju in obrazu: Mati s svojo peščeno uro ob sebi, katero je jemala v cerkev in v posteljo in jo vsake pol ure obrnila. Sredi molitve se je znala zamisliti, rekla je temno besedo, stavek čudno bajalne mistike, modrost, kakor iz svojstveno pisanega Razodetja.