Tih, polglasen pomenek je zašumel v refektoriju, nemirna vednost ženske narave je silila v lica in v oči, ki so se ozirale po prednici. Tiho je spregovorila, a vendar glasno dovolj, da jo je bilo slišati vse doli do, kjer so podajali jedi iz kuhinje: »Naša ljuba sestra Elekta je hudo zbolela.« Mirno, kakor poveljnik svoje vojake, je objela vse omizje.