Mati je prižigala voščenko in mrmrala: »Oh, pa brez luči sem jo pustila, staro jaz, babišče klepetavo, da je ugasnila.« Okretno se je nato približala z gorečo voščenko postelji in vzkliknila: »Moliva!« je zdrknila na kolena, mati je segla po bolničini desnici, ji razprla prste in ji potisnila mednje gorečo svečo.
Takrat je vzdihnilo tiho, kakor od daleč iz strašne, strašne dalje.