»Kako to?« se je začudila stara nuna nekako osuplo in užaljeno. »Vi s svojo uro, mati!« se je zopet zahihitala bolnica. Tedaj se je dvignila stara nuna, stopila k postelji in menila robato: »Če smo zdravi, bi pa spali in pustili, da drugi molijo, stari ljudje, ki tudi nekaj vedo.«