V nočeh je bilo mlajših sester strah in so si šepetale, da hodijo duše umrlih nazaj, da posečajo to sobo in posedajo tu v mesečini, ki se lije skozi okno. Ni minilo leto, da ni izdihnila ta ali druga samostanka v tej sobi svoje hrepeneče duše. Eno so dvignili iz sobe in ji postlali doli ob oltarju za zelenim zastorom, že je zorela v tej ali oni celici druga tej bolniški sobi in uri slovesa, uri združenja z Ženinom nebeškim, uri združenja z malim Detetom nazareške svete Matere...