Tihe, tople, svete besede hrepenenja po Ljubem, Svetem so bile tiste dneve šepetane med stenami, ki so videle že tolikokrat smrt, dolgo in mučno, kratko in sladko, kakor bolestno hrepenenje. V nočeh je bilo mlajših sester strah in so si šepetale, da hodijo duše umrlih nazaj, da posečajo to sobo in posedajo tu v mesečini, ki se lije skozi okno. Ni minilo leto, da ni izdihnila ta ali druga samostanka v tej sobi svoje hrepeneče duše.