Tiha, mirna in visoka je bila stopila mati prednica na svoje mesto. V njenem podolgovatem, trpko odločnem obrazu z neskončno belim čelom pod temnim nadglavkom ni bilo ne sence kakšnega nemira ali plašnosti. Bilo je marmornato obličje z nežno kožo, da so prosevale drobne sinje žilice.