Glej, pred gradom je stražar, uf, kako divje gleda, to je pravi sin zlokobnikov. Glej, stražar je zavil na ono stran gradu, Turjaški namigne, in vsa stotnija se spusti brez hrupa v vodo in jo v hipu prebrede. Pri gradu so, Turjaški nestrpno čaka, da se zadnji njegov izkobaca iz vode, potegne meč in se zažene proti vratom, za njimi sto njegovih zvestih.