Kraj vode razjahajo, v gošči privežejo konje in skriti opazujejo: glej, tu je Udvin, grad roparjev. Glej, pred gradom je stražar, uf, kako divje gleda, to je pravi sin zlokobnikov. Glej, stražar je zavil na ono stran gradu, Turjaški namigne, in vsa stotnija se spusti brez hrupa v vodo in jo v hipu prebrede.