To pot si je vzel na muho turški roparski grad Udvin. »Hej, na konje, sokoliči!« ‒ kliče, ko se znači komaj prvi določenega dne. Danes je nestrpen, boji se, da bi mu kdo načrta ne prekrižal, zato zdirja naglo po ravnem polju proti jugu, sto zvestih mu sledi. Udvin, Udvin, tam je gnezdo krvolokov, tam si bodo hladili jezo kristjanski sini, tja jih vodi Turjaški v nestrpnem diru.