S poslednjimi močmi se spopadajo obkoljeni, bijejo, sekajo vsaksebi, konji hrkajo, v vroči gneči se spenjajo čez kopice mrtvih, zaganjajo se iz smrtnega vrtinca ... A silni oklep se krčevito stiska ... Herbartu gine vojska, mož za možem se seseda ... Poročnik Tettau leži ubit poleg jahanca, glej, Višnjegorski pada sesabljan, ne more se več braniti premoči, deset se jih zaganja vanj, potiskajo ga s sedla; pazi, nekdo dviga nad njim sekiro in mu odseka glavo ... vztrepeta, stisne se tesneje k očetu, a Herbart se zdrami iz težke omame blaznega vrtinca.