»Naglo, naglo!« poskoči Klekovič. »Glejte, na Brezovi glavi so tudi že turbani ... « Herbart šine na Brezovo glavo z mrkim pogledom in iztisne skozi zobe: »Bežal nisem še nikoli ... Gospodje, svobodna vam pot ... bežite in pustite me v moji strašni boli ... ... zbogom ... « pogleda še sina z obupnim pogledom, okrene konja na levo in se zavihti čez Radonjo, naproti močnemu turškemu valu, vihrajočemu od Vrletača ... »Oče!« zastoka sin, a se požene za njim.