Spredaj vojskovodja, obdan z zvestim oficirskim zborom, vojsko vodji na desnici podrhtevajo cvetoče grudi sina, ki v koprnenju čaka na očetovo besedo. V enakomernem peketu zvene kopita skozi pritlikavo šumo, tiho gre besedovanje med konjico. Le v zadnjih vrstah se dva živahno pomenkujeta: pripoveduje sin, kako prijetno je življenje v garniziji, kako so ponosite bojne igre, kako bo šele drzovit pravi bojni ples s.