V vroči molitvi zatrepeta, globoko v duši se mu utrne solza, iz globine mu zaplaka tiha tožba. »Če je mogoče, večni oče, naj gre od mene malodušje, naj se izpremene zle slutnje v rahel dih tolažbe ... Naš in Bog, če je tvoja volja, ne zavrzi bedne raje, ne izpremeni izmučene zemlje v puščo, ne daj, da bi omahnil sveti križ pod polumesec ...