In h grajski cerkvici krene, stopi v svetišče, kjer se zruši pred Stvarnika. V vroči molitvi zatrepeta, globoko v duši se mu utrne solza, iz globine mu zaplaka tiha tožba. »Če je mogoče, večni oče, naj gre od mene malodušje, naj se izpremene zle slutnje v rahel dih tolažbe ...