Tembolj se ga polašča nemir, malodušje ga upogiba, zaželi se dušne utehe, okrepčila na težko pot. In h grajski cerkvici krene, stopi v svetišče, kjer se zruši pred Stvarnika. V vroči molitvi zatrepeta, globoko v duši se mu utrne solza, iz globine mu zaplaka tiha tožba.