Turjačanu se senči čelo v domisli na plemstvo, ki lahkomiselno zapravlja nevarni čas. Celo ob misli na samega kralja se mu obličje ne razjasni: čemu treba dolgoveznega posvetovanja v Brucku, ko tišči dušman na mejo. Če bi bil ostal Turjaški doma, bi se danes ilirska meja vsem petim begom rogala, tako je pa obramba meje še v božjih rokah.