Gospod general je tu! se zdrzne grad, spočiti vranci ga pozdravijo v veselem zarezgetu in huzarjem se oči. Turjaški hlastne z nemirnimi očmi v posadko, gleda, jo motri s senco v izrazu, ne reče nič, temveč povesi glavo in gre v konjušnico. Zla slutnja šine v grad, veselim huzarjem na čelo senca ... »Ferhadbeg!« Herbart skuša osredotočiti vso svojo miselno silo granici v bran.