Naši čardaki so mrtvi, opustošeni, naše garnizije žalostne, posadske bedne in sestradane. Vojni liferanti nas sleparijo: odjedajo nam hrano, z vojaškim suknom barantajo, dežele Kranjska, Štajerska in Koroška ne odrajtujejo vojnega tributa v zadostni meri, a tlačanom odvzemajo v ta namen živež, platno in kožuhe. Presvetlost in gospodje, zganite se ‒ ali pa naj po goltne vso našo zemljo! Ilirska meja visi na pajčevini: gospodje, zganite se, dajte, pomagajte, mejo treba poživiti, ojačiti, potrtim borcem treba dvigniti duhá, žalostnim posadkam ogreti kri, nuditi jim življenja.