Lenkovič izdihne, na mrtvi straži nagne glavo, ‒ njegovi zvesti plakajo in vranci povesijo glave ... Lenkovič je mrtev, na njegovo mesto stopi Turjaški, kapetan dežele kranjske, general obmejnih bojnih sil. Naslonjen na banskem fortu gleda novi general v noč: temna, temna je ravan, tam gori molče, doli sniva granica v nemiru. Ves širni vilajet plaka v noč, izmučen vzdihuje ...