Toda znova se mu zmrači čelo: general Lenkovič umira. Na karlovško ravan leže tišina, Herbartu klone glava. Lenkovič izdihne, na mrtvi straži nagne glavo, ‒ njegovi zvesti plakajo in vranci povesijo glave ... Lenkovič je mrtev, na njegovo mesto stopi Turjaški, kapetan dežele kranjske, general obmejnih bojnih sil.