S Krupe pade križ, na njenem fortu se zasveti polumesec ... Turjaški stoji nepremično na obrežju, gleda v gorečo Krupo, čuje vik in hrup, a se ne krene. Ko pade s forta križ in se zasveti polumesec, povesi Herbart glavo, a ko padeta k njegovim nogam poslednja dva iz Krupe, se Herbart zdrzne: »Zvesta moja, pojdita domov in pozabita na Krupo ... «