Graničarski zbesni, kamor se zažene, zazija vrzel. Turške katane* se usipajo nazaj v Uno, beže za polumesecem, graničarji trosijo obrežje z mrtvimi, težki * konjiki oklepi pehajo turbane v vodo, a na drugem bregu kolne beg Čehaja. Znova leže noč na Uno in znova jo vzdrami dan.