Spočiti vranci so se penili skozi rosno šumo, prapori so plapolali, pred njimi je gazil z žilavim in gospod zapovednik mu je vesel zaklical: »He,, danes je tvoj imendan, bojne sreče ti želim, pomozi Bog!« Ej, bil je lep pohod v ranem jutru, še lepši je bil pogon za polumesecem ob vročem popoldnevu in zmagovit razgon njegovih barjakov po Šentjernejskem polju. Lep je bil današnji dan, srečen, plodovit, a noč je težka legla na srce ... leži pod, strt, izmučen, poleg njega zeva v nemem molku rodni dom ... Glej, novo jutro se zajeda v noč, pesem je zamrla, že rezgetajo konji in v bregu se junaki, tromba jih poziva k rani molitvi.