Ljudstvo se stiska v grad in k vojski, doma jih je strah pred očrnelim uboštvom. Pri vojski pa je varno in veselo, vino pijejo junaki, pečenje vrte na ražnju in pesem jim vre in se spaja z žgolenjem, ki opevajo samoto. Poletna noč diha skozi ožgana rebra koč, le molči s svojim pred tiho, mrtvo domačijo ...