Pred pogoriščem postoji in gleda: ožgani tramiči leže navzkriž, od njih se še kadi, pod njimi razvaline in pepel. Rodnega doma ni več ... posluša: na pogorišču se ne gane ogenj, zubelj je opešal, ne cvili več ... gleda, gleda, zapazi v podrtinah jamo, stopi bliže, brskne v vdrtino ... Ožgana roka moli iz pepela, izpod črnih tramov noga ... vzdrhti, dvigne: prikaže se sežgano, očrnelo truplo ... »!« odstopi, noge se mu zamajejo.