»Pusti staro kost, dober bo za talca mojemu, drug za drugega bosta jamčila. He, nehaj,!« Kozinčev prestane tepsti, prične ga vezati z vrvjo. Kar prisopiha od skrajnega konca vasi trop janičarjev: », asker*, djaur!« kriče k vzbuni: bliža se kristjanski prapor!